Svet EU je 15. marca predhodno odobril mehanizem za regulacijo ogljičnih meja (CBAM, znan tudi kot ogljična tarifa EU). Načrtuje se, da bo uradno veljal od 1. januarja 2023, z določitvijo triletnega prehodnega obdobja. Istega dne so finančni ministri 27 držav EU na seji odbora za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin) Evropskega sveta sprejeli predlog o ogljičnih tarifah Francije, ki predseduje Evropskemu svetu. To pomeni, da države članice EU podpirajo izvajanje politike ogljičnih tarif. Kot prvi predlog na svetu za reševanje podnebnih sprememb v obliki ogljičnih tarif bo imel mehanizem za regulacijo ogljičnih meja daljnosežen vpliv na svetovno trgovino. Pričakuje se, da bo julija letos ogljična tarifa EU vstopila v fazo tristranskih pogajanj med Evropsko komisijo, Evropskim svetom in Evropskim parlamentom. Če bo vse potekalo gladko, bo sprejeto končno pravno besedilo.
Koncept "ogljične tarife" od svoje uvedbe v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni bil nikoli uveden v res velikem obsegu. Nekateri strokovnjaki menijo, da je lahko ogljična tarifa EU posebna uvozna tarifa, ki se uporablja za nakup uvoznega dovoljenja EU, ali pa davek na domačo porabo, ki se obračunava na vsebnost ogljika v uvoženih izdelkih, kar je eden od ključev do uspeha novega zelenega dogovora EU. V skladu z zahtevami EU glede ogljičnih tarif bo obdavčila jeklo, cement, aluminij in kemična gnojila, uvožena iz držav in regij z relativno ohlapnimi omejitvami emisij ogljika. Prehodno obdobje tega mehanizma je od leta 2023 do 2025. V prehodnem obdobju ni treba plačevati ustreznih pristojbin, vendar morajo uvozniki predložiti potrdila o obsegu uvoza izdelkov, emisijah ogljika in posrednih emisijah ter pristojbinah, povezanih z emisijami ogljika, ki jih izdelki plačujejo v državi porekla. Po koncu prehodnega obdobja bodo uvozniki plačali ustrezne pristojbine za emisije ogljika uvoženih izdelkov. Trenutno EU od podjetij zahteva, da sama ocenijo, izračunajo in poročajo o stroških ogljičnega odtisa izdelkov. Kakšen vpliv bo imela uvedba ogljične tarife EU? S katerimi težavami se sooča uvajanje ogljičnih tarif EU? Ta dokument bo to na kratko analiziral.
Pospešili bomo izboljšanje trga ogljika
Študije so pokazale, da bo pobiranje ogljičnih tarif EU pri različnih modelih in različnih davčnih stopnjah zmanjšalo skupno trgovino Kitajske z Evropo za 10 % do 20 %. Po napovedih Evropske komisije bodo ogljične tarife EU vsako leto prinesle od 4 do 15 milijard evrov "dodatnega dohodka" in bodo v določenem časovnem obdobju iz leta v leto kazale naraščajoči trend. EU se bo osredotočila na tarife za aluminij, kemična gnojila, jeklo in elektriko. Nekateri strokovnjaki menijo, da bo EU ogljične tarife prek institucionalnih določb "prenesla" na druge države, da bi imela večji vpliv na trgovinske dejavnosti Kitajske.
Leta 2021 je kitajski izvoz jekla v 27 držav EU in Združeno kraljestvo znašal 3,184 milijona ton, kar je 52,4 % več kot v enakem obdobju lani. Glede na ceno 50 evrov/tono na trgu ogljika v letu 2021 bo EU uvedla ogljično tarifo v višini 159,2 milijona evrov za kitajske jeklene izdelke. To bo še dodatno zmanjšalo cenovno prednost kitajskih jeklenih izdelkov, izvoženih v EU. Hkrati bo spodbudilo kitajsko jeklarsko industrijo, da pospeši tempo razogljičenja in razvoj trga ogljika. Pod vplivom objektivnih zahtev mednarodnih razmer in dejanskega povpraševanja kitajskih podjetij, da se aktivno odzivajo na mehanizem EU za regulacijo ogljičnih meja, se gradbeni pritisk na kitajskem trgu ogljika še naprej povečuje. To je vprašanje, ki ga je treba resno pretehtati, da bi pravočasno spodbudili vključitev železarske in jeklarske industrije ter drugih industrij v sistem trgovanja z emisijami ogljika. Z pospešitvijo gradnje in izboljšanjem trga ogljika se lahko z zmanjšanjem zneska tarif, ki jih morajo kitajska podjetja plačati za izvoz izdelkov na trg EU, izognemo tudi dvojnemu obdavčevanju.
Spodbujanje rasti povpraševanja po zeleni energiji
V skladu z novo sprejetim predlogom ogljična tarifa EU priznava le eksplicitno ceno ogljika, kar bo močno spodbudilo rast povpraševanja po zeleni energiji na Kitajskem. Trenutno ni znano, ali EU priznava kitajsko nacionalno certificirano zmanjšanje emisij (CCER). Če trg ogljika EU ne prizna CCER, bo to prvič odvrnilo kitajska izvozno usmerjena podjetja od nakupa CCER za izravnavo kvot, drugič, povzročilo bo pomanjkanje ogljičnih kvot in dvig cen ogljika, in tretjič, izvozno usmerjena podjetja bodo želela najti cenovno ugodne sheme za zmanjšanje emisij, ki bi lahko zapolnile vrzel v kvotah. Na podlagi politike razvoja in porabe obnovljivih virov energije v okviru kitajske strategije "dvojnega ogljika" se je poraba zelene energije izkazala za najboljšo izbiro za podjetja pri soočanju z ogljičnimi tarifami EU. Z nenehno rastjo povpraševanja potrošnikov to ne bo le pripomoglo k izboljšanju zmogljivosti porabe obnovljive energije, temveč bo tudi spodbudilo podjetja k vlaganju v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.
Pospešiti certificiranje nizkoogljičnih in ničelnoogljičnih izdelkov
Trenutno je evropsko jeklarsko podjetje ArcelorMittal uvedlo certificiranje jekla z ničelnimi emisijami ogljika prek načrta xcarbtm, ThyssenKrupp je predstavil blueminttm, blagovno znamko jekla z nizkimi emisijami ogljika, ameriško jeklarsko podjetje Nucor steel je predlagalo economyqtm za jeklo z ničelnimi emisijami ogljika, Schnitzer steel pa je prav tako predlagal GRN steeltm, material za palice in žice. V okviru pospešenega uresničevanja nevtralizacije ogljika v svetu so kitajska železarska in jeklarska podjetja Baowu, Hegang, Anshan Iron and steel, Jianlong itd. zaporedno izdala načrt za nevtralizacijo ogljika, sledila naprednim svetovnim podjetjem pri raziskovanju prebojnih tehnoloških rešitev in si prizadevala, da bi jih presegla.
Dejansko izvajanje se še vedno sooča s številnimi ovirami
Še vedno obstaja veliko ovir za dejansko izvajanje tarif EU za ogljik, sistem brezplačnih ogljičnih kvot pa bo postal ena glavnih ovir za legalizacijo tarif za ogljik. Do konca leta 2019 bo več kot polovica podjetij v sistemu trgovanja z ogljikom EU še vedno uživala brezplačne ogljične kvote. To bo izkrivljalo konkurenco in je v nasprotju z načrtom EU za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050.
Poleg tega EU upa, da si bo z uvedbo ogljičnih tarif s podobnimi notranjimi cenami ogljika za podobne uvožene izdelke prizadevala za skladnost z ustreznimi pravili Svetovne trgovinske organizacije, zlasti s členom 1 (obravnava države z največjimi ugodnostmi) in členom 3 (načelo nediskriminatornosti podobnih izdelkov) Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT).
Železarska in jeklarska industrija je panoga z največjimi emisijami ogljika v svetovnem industrijskem gospodarstvu. Hkrati ima železarska in jeklarska industrija dolgo industrijsko verigo in širok vpliv. Izvajanje politike ogljičnih tarif v tej panogi se sooča z velikimi izzivi. Predlog EU o "zeleni rasti in digitalni preobrazbi" je v bistvu namenjen povečanju konkurenčnosti tradicionalnih panog, kot je jeklarska industrija. Leta 2021 je bila proizvodnja surovega jekla v EU 152,5 milijona ton, v celotni Evropi pa 203,7 milijona ton, kar je 13,7-odstotno medletno povečanje, kar predstavlja 10,4 % celotne svetovne proizvodnje surovega jekla. Lahko se šteje, da si politika EU glede ogljičnih tarif prizadeva tudi za vzpostavitev novega trgovinskega sistema, oblikovanje novih trgovinskih pravil za obravnavo podnebnih sprememb in industrijskega razvoja ter za vključitev v sistem Svetovne trgovinske organizacije, da bi bil koristen za EU.
V bistvu je ogljična tarifa nova trgovinska ovira, katere cilj je zaščititi pravičnost EU in celo evropskega trga jekla. Preden se ogljična tarifa EU dejansko uvede, je še triletno prehodno obdobje. Države in podjetja imajo še vedno čas, da oblikujejo protiukrepe. Zavezujoča moč mednarodnih pravil o emisijah ogljika se bo le še povečevala ali pa ne. Kitajska železarska in jeklarska industrija bo aktivno sodelovala in postopoma osvojila pravico do besede, kar je dolgoročni razvojni načrt. Za železarska in jeklarska podjetja je najučinkovitejša strategija še vedno pot zelenega in nizkoogljičnega razvoja, obravnavanje odnosa med razvojem in zmanjševanjem emisij, pospeševanje preoblikovanja stare in nove kinetične energije, odločen razvoj nove energije, pospeševanje razvoja zelene tehnologije in izboljšanje konkurenčnosti svetovnega trga.